Družabne igre so priložnost za kakovostno preživljanje prostega časa družine

Družabne igre so tudi priložnost za kakovostno preživljanje prostega časa družine ali skupine otrok in so povezane z različnimi področji otrokovega razvoja, saj se v njih odražajo miselni, govorni, socialni, čustveni in gibalni razvoj.

Med igro se vedno prepletajo različne psihične funkcije. Katere so v ospredju, je odvisno od vrste igre in otrokove starosti. Težave lahko nastopijo le, če se otrok usmerja v zelo ozko vrsto igre; v tem primeru zaradi monotonosti ne more izkoristiti pozitivnih razvojnih spodbud, ki bi jih lahko pridobil še z drugačnimi igrami.
Med otroško igro se prepletajo trije ključni dejavniki: prirojeno, družbeno oziroma socialno okolje in otrokove lastne izkušnje, zato igra po mnenju razvojnih psihologov posredno vpliva na otrokovo samopodobo. Ko v njej doživlja uspeh, odkriva oziroma spoznava, kaj zmore. Ko na primer malčku uspe predmete različnih oblik spraviti skozi ustrezne odprtine v igrači ali ko štiriletnik iz lego kock zgradi zamišljeno skulpturo, si posredno krepi občutek lastne vrednosti.

Znak Dobra igrača

Komisija za oceno igrač, ki deluje v okviru ministrstva šolstvo, pri nas že več kot dvajset let (od leta 1983) podeljuje znak Dobra igrača. Priznanji oziroma znaka Dobra igrača za leto 2007 so podelili v petek, 23. novembra, dobili pa sta ju podjetji Didakta International in Apollo. Didakta International je priznanje dobila za sedem igrač, in sicer za nekaj malih vozil, vlak in tovornjak prekucnik, medtem ko je podjetje Apollo dobilo nagrado za traktor in zvočni avto s prijateljem.

Komisija ocenjuje igrače na podlagi izdelanih strokovnih ocen, ki jih pripravijo pooblaščeni strokovnjaki oziroma inštitucije po preizkušanju igrač v laboratoriju, tehnični delavnici, otroški igralnici. Merila za ocenjevanje so primerljiva z merili podobnih komisij v evropskem prostoru, ki prav tako podeljujejo znake kakovosti igrač. Osredotočijo se na zdravstveno-higienski, psiho-pedagoški in tehnološko-tehnični vidik igrače, povsem enakovredna je tudi likovno-oblikovna vrednost igrače (česar sprva niso upoštevali). Ocenjevanje poteka v laboratorijih, delavnicah ali pri neposrednem opazovanju in analiziranju igre otrok v družinskem ali vrtčevskem okolju.

Leave a Reply